Ideja o zbiralni akciji je vzniknila v sklopu raziskovalne naloge na temo električnih in elektronskih odpadkov, ki jo pripravljajo devetošolci OŠ Šoštanj Franci Reberšak, Marko Es in Gašper Kladnik pod mentorstvom Danice Verdev. Analiza ankete, kjer so v statistični vzorec zajeli 350 prebivalcev Šaleške doline, med drugim kaže, da več kot polovica vprašanih ne ve, da je v ceno novega izdelka vključen strošek pravilnega ravnanja z odpadno opremo in da je prevzem OEEO iz gospodinjstev na vseh lokacijah zbiranja brezplačen ter da lahko pri nakupu nove EE opreme, odsluženo brezplačno vrnete trgovcu. Kar seveda tudi pomeni, da več kot polovica vprašanih odpadno opremo še vedno najpogosteje odloži v zbiralnih akcijah kosovnih odpadkov.

Podjetje ZEOS, prva nacionalna družba za zbiranje in ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji, je podprlo aktvinosti učencev, ki so izrazili željo po sodelovanju pri izvajanju ankete ter izvedbi zbiralne akcije. Akciji se je priključilo tudi podjetje PUP Saubermacher, ki je poskrbelo za odvoz zbrane opreme. Emil Šehič, direktor podjetja ZEOS, pravi: »V preteklem letu je družba ZEOS uspešno vzpostavila celovit sistem zbiranja OEEO in obdelave tako doma kot v tujini. Pri tem smo ugotovili, da je količina tovrstnih odpadkov v precejšnji meri odvisna od osveščenosti. Velik potencial za osveščanje prebivalcev vidimo tudi v mladih in šolah, ki so vsekakor misionarji v procesu zbiranja odpadkov. Ker je Šaleška dolina zelo povezana s samo proizvodnjo tovrstne električne opreme, smo bili še toliko bolj veseli pobude iz OŠ Šoštanj. Upamo pa, da bo to področje z zanimanjem spremljala tudi širša javnost.«

Danica Verdev je na koncu zbiralne akcije povedala: »Neuradno smo zbrali okoli 2.500 kg OEEO, kar pomeni več kot 3 kg na učenca. Primerljalno s ciljem za Slovenijo, ki je letno zbrati 4 kg na prebivalca, je to zelo dober uspeh. Z akcijo smo zadovoljni tako mi kot šola in seveda učenci.«

Za izdelke električne in elektronske opreme je značilno, da za svojo funkcionalno delovanje potrebujejo električno napetost. Večino jih uporabljamo v gospodinjstvu. To so veliki in mali gospodinjski aparati, v zadnjem desetletju pa vse bolj tudi zabavna elektronika in izdelki za informacijsko tehnologijo, torej računalniki, tiskalniki itd. Sem sodijo tudi električna orodja, svetila, medicinska oprema, električne igrače ter dozatorji pijač. Vsi tovrstni odpadki imajo imajo vgrajene kovinske polizdelke, steklo in plastiko, ki jih lahko recikliramo.

Okoljska problematika je konec prejšnjega tisočletja začela pridobivati na pomenu. Raziskave so pokazale, da je v Evropi preko 90 odstotkov odpadkov iz zavržene električne in elektronske opreme končalo na deponijah oziroma bilo obdelano na neprimeren način. Poleg tega tovrstni odpadki vsebujejo tudi okolju nevarne materiale, ki jih je potrebno primerno obdelati. Vedno bolj se izpostavlja tudi pomen naravnih virov, cene surovin naraščajo, potrebe za sekundarnimi surovinami iz postopkov predelave pa so vedno večje. Kot rezultat, je bila v letu 2003 sprejeta Direktiva o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (2002/96/EC). Le-ta je bila osnova za vzpostavitev nacionalnih zakonodaj in harmonizacije procesov ravnanja s tovrstnimi odpadki v posameznih državah članicah EU. V Sloveniji smo pričeli izvajanje obveznosti iz direktive (zbiranje, predelava, obdelava, odstranjevanje, financiranje, odgovornost proizvajalcev, označevanje, itd) 1. 1. 2006. Osnovni namen te okoljevarstvene politike je ohraniti, zaščititi in izboljšati kakovost okolja, zaščititi zdravje ljudi in uporabljati naravne vire preudarno in racionalno.